URADNO IME: Estados Unidos Mexicanos (Združene mehiške države)
DRŽAVNA UREDITEV: predsedniška zvezna republika
POVRŠINA: 1.964.375 km2
ŠTEVILO PREBIVALCEV (2004): 105.447.000
GLAVNO MESTO: Ciudad de Mexico
URADNI JEZIK: španski
DENARNA ENOTA: mehiški novi peso (MXN)
BDP: 676.497 mil. USD
NAJVIŠJI VRH: Pico de Orizaba, 5610 metrov
PODATKI O VIZUMU: Slovenski državljani vizuma ne potrebujejo
ČASOVNI PAS: UTC/GMT -6 hours
LEGA IN POVRŠJE: Mehika leži v Srednji Ameriki, med Mehiškim zalivom na V in Tihim oceanom na Z. Je večinoma gorata, skoraj polovica ozemlja leži nad 1500m n.v. Osrednje dele zavzema Mehiško višavje, v severnem delu visoko ok. 1300 m, proti J se postopoma dvigne na 2500 m. Sestoji iz številnih kotlin, dolin, planot in gorovij. V severnem delu(Masa del Norte) so obsežne puščavske kotline brez odtoka v morje, s slanimi kotanjami na dnu, ločene z nizkimi gorskimi hrbti Bolson de Mapini, Bolson de Coahuila.
PODNEBJE: na S je subtropsko puščavsko podnebje z manj kot 250 mm padavin ( večinoma pozimi ), na J tropsko podnebje z visokimki temperaturami vse leto.
DRŽAVNA UREDITEV: po ustavi s 5.2.1917 je Mehika predsedniška zvezna republika. Volilno pravico imajo vsi mehiški državljani, starejši od 18 let, poročeni že s 16 leti. Predsednika republike volijo na splošnih volitvah za šestlet; izvoljen je lahko le enkrat.
ZGODOVINA: Najstarejša visoka kultura na ozemlju današnje Mehike je bila olmeška ob jugozahodni obali mehiškega zaliva (1200-400 pr. n. š.). V klasičnem obdobju visokih kultur (250-900) so na Jukatanu nastale številne majevske mestne države (Chichen Itza, Uxmal, Palenque), v južnem delu Mehiškega višavja sta cveteli zapoteška kultura (središče Monte Alban) in kultura s središčem v mestu Teotihuacan. V 9. stoletju so velik del današnje Mehike osvojili Tolteki (središče države Tuli).
V španskem kolonialnem obdobju je odkritje srebra sredi 16. stoletja močno pospešilo priseljevanje Špancev, hkrati s tem je tudi najboljša zemlja prešla v last belih veleposlanikov, ki so svoje haciende obdelovali s pomočjo Indijancev.
Po francoski okupaciji Španije (1808) je v Mehiki izbruhnil velik kmečki upor (1810-15) in 16.9.1810 so razglasili neodvisnost. Upor je vodil duhovnik Miguel Hidalgo y Costilla, po njegovi smrti (31.7.1811) pa Jose Maria Morelos y Pavon, vendar ga je španska vojska zatrla.
Med 2. svetovno vojno in po njej je Mehika doživela nov gospodarski razvcvet, vendar je z razvojem industrije in turizma postajala vse bolj odvisna od ZDA. Modernizacija Mehike je še stopnjevala velike socialne razlike, pospešile beg prebivalstva s podeželjstva v mesta in množična preseljevanja v ZDA.
GOSPODARSTVO: Mehika je po eni strani gospodarsko močna država (12. na svetu po ustvarjenem BDP), po drugi strani značilna država v razvoju z velikimi notranjimi nasprotji med bogato elito in revnimi množicami ter močno navezana na ZDA (2003: 91% izvoza, 64% uvoza).
KMETIJSTVO: Mehika ima 24,8 milijonov ha njiv (12,6% površine), 2,5 milijonov ha trajnih nasadov (1.3%) ter 81 milijonov ha pašnikov (41,2%).
Za prehrano so najpomembnejši koruza, sirek, pšenica in fižol, manj jčmen, riž, krompir in soja. V pasu tierra caliente pridelujejo sladkori trst, riž, kakav, banane, pomaranče, limone, vanilijo in sadje, v tierri templadi kavo.
Živinoreja je razširjena predvsem na Mehiškem višavju in prispeva tretjino kmetijskih prihodkov. V južnih delih sta najpomembnejši govedoreja in perutninarstvo, v sušnejših delih na v S redijo tudi ovce in koze.
RIBIŠTVO: Ob dolgih mehiških obalah je pomembna dejavnost, predvsem lov na tune, sardele, inčule in mehkužce. V Kalifornijskem zalivu je pomemben lov na rakce.
RUDARSTVO IN ENERGETIKA: Gospodarski razvoj Mehike je že od začetka 20. stoletja precej temeljil na bogatih nahajališčih nafte, ki pa bodo ob sedanji proizvodnji zadoščala samo še za 10 let. V severnih delih Mehiškega višavja so precejšna nahajališča črnega premoga (rudniki Piedras Negras, Nueva Rosita, Progreso in Palau v zvezni državi Coahuila. Instalirana moč vseh elektrarn je 42.300 MW; 84% električne energije pridobijo iz TE iz domače nafte, zemeljskega plina in premoga.
INDUSTRIJA: Mehika je ena od industrijsko najbolj razvitih latinskoameriških držav.
Zelo pomembna je avtomobilska industrija (1,21 milijonov osebnih avtomobilov ter 647.000 tovornjakov in avtobusov; 5. na svetu), saj imajo v Mehiki tovarne sestavnih delov in montažo številne večje ameriške ter nemške in japonske družbe.
TURIZEM: je zelo pomembna dejavnost, saj na leto ustvari 10,75 mrd. USD deviznega priliva.
Za tuje turiste so zlasti privlačni stara kolonialna mesta na Mehiškem višavju, izkopanine majvskih mest (predvsem Chichen Itza in Palenque) ter morska letovišča tihooceanski (Acapulco de Juarez, Manzanillo, Puerto Vallarta) in karibski obali (Cancun, Playa del Carmen, Cozumel).
PROMET: Mehika ima 334.000km cest, imajo 26.656km železniških prog z razmikom med tiri 1435mm. V Mehiki je 85 mednarodnih letališč z rednim potniškim prometom (Ciudad de Mexico, Guadalajara, Monterrey...)
Turistična agencija Odpelji.se
opis Mehika